Čeprav malo drugače, smo tudi letošnji slovenski kulturni praznik posvetili našemu pesniškemu velikanu Franceta Prešerna. Spraševali smo se, kako pripraviti proslavo v manjših »mehurčkih« in jo hkrati narediti umetniško, kako pripraviti dan, da bodo otroci začutili, da je ta dan nekaj posebnega, veličastnega, posvečenega?

Sama izvedba dokazuje, da se je človek sposoben prilagoditi naravnim in družbenim okoliščinam in je hkrati sposoben dvigniti ustvarjalno okolje na visoko  raven. Igrala je himna, brale so se pesmi, pripovedovalo se je življenje in slovenske  znamenitosti, v ospredju dogajanja pa je bila knjiga. V okviru Unescovega projekta »Menjaj branje in sanje« so otroci prinesli od doma knjige, ki so jih bili pripravljeni podariti nekomu izmed sošolcev. Priznali so, da je bilo težko izbrati na svojih knjižnih policah, vendar so vedeli, da bo ta knjiga sedaj razveseljevala nekoga drugega. V šoli so knjige ovili in z žrebom določili novega lastnika. Prav vsi so se veselili svojih novih pridobitev v obliki pisane besede.

Pravijo, da družba oblikuje kulturo, zato smo si tudi mi pogledala znamenitosti, ki Slovenijo ohranjajo kot deželo neizmerne lepote v ožji in širši družbeni skupnosti. Ker h knjigi sodi tudi kazalka, smo poustvarjali po slovenskih znamenitostih. Nastali so pravi mali artefakti, od kazalk z ajdo, slovenskimi simboli, Bledom, bloškimi smučmi, medvedom, lectovimi srci, kurenti, Avsenikom in lipo.

Vsi skupaj si želimo, da ne bi prišlo do kulturne izgube, zato smo se potrudili, da govorjena in pisana beseda ostane del nas, ostaja naš način življenja, čeprav je zaradi trenutnih razmer slutiti kulturni molk.

Frank Typer je dejal: »Bodi dober poslušalec. Ušesa te ne bodo nikoli spravila v težave,« zato smo ta dan prisluhnili kulturi in ugotovili, da je naši duši še kako potrebna, tako kot družna posamezniku, saj le ta brez nje ne more obstajati.

Naša naloga je, da otroke učimo, da ima knjiga prihodnost in zagotovo smo na dobri poti.

Pomembno pa je tudi, da ne pozabimo na kulturo srca, saj z njo lahko osrečimo ljudi.

Učiteljici Silva in Bojana