Verjetno se boste strinjali z mano, da za praznik stopimo v območje igre, nečesa, kar je dvignjeno nad vsakdanjost, nad zakone, čas in prostor preprosto izgineta, raztopita se. Tako je bilo tudi v sredo, ko je 3. stopnja PPVI namenila dan praznikom- Turobnost deževnega dne je izginila, z ustvarjalnostjo in igro smo vsi skupaj ponovno obudili sonce, smeh, veselje ter vsem nam polepšali dan.

Spoznali smo vrste praznikov, se srečali s škratom in Ljubeznijo, ki se je sprehajal med ljudmi ter se spraševala, če še ima mesto med njimi. Ugotovila je, da še ni za »staro šaro«. Škrat in Ljubezen sta otroke navdihnila za delo. Nastale so čudovite praznične voščilnice z drevesci, simbolom dobre volje in veselja.

Dišalo je po sveže pečenih piškotih, v zraku pa je vel šepet v pričakovanju praznovanja.

Tako kot se za praznovanje spodobi, mora biti miza lepo okrašena, pomembno pa je, da je kljub industrijskemu blišču in lepoti plod ustvarjalnih otroških rok. Z veseljem smo zavihali rokave, pogrnili mizo, izdelali lanterne z naravnimi materiali, položili vejice, obložili krožnike s piškoti, ki so pred tem dišali po šoli, nato pa skozi igre zaplesali v čas praznikov. Čas in prostor sta bila še kako polna igre, smeha, ploskanja, petja in plesa.

K dnevu smo dodali tudi pismo Dedku Mrazu, avtorja Adija Smolarja, kjer je med drugim pisalo:

»Napolni vse duše ljudi le z milino,

vsa srca z dobroto, oči pa z vedrino.

Naredi, da bomo lepo vsi živeli,

iskreno drug drugemu dobro želeli.

Spremeni ta svet na lepše, na bolje,

ljudje naj skrbijo za živali in okolje.

Naj vsakdo zave se vrednote življenja,

naj nas prevevajo dobra hotenja.

Da bo človečnost vrlina človeka,

odslej pa za vedno, od veka do veka,

da sčasoma vsi, bodo srečni na svetu,

prosim te, prosim ustrezni poetu.«

Ob vsem tem si samo želim, da bi prav vsak med nami lahko odprl predalček v duši, v katerem bo pisalo: Življenje je lepo. Silva Potočnik