Pred vrati je božični čas. Otroci in odrasli nestrpno pričakujemo trenutek, ko nas bodo pod božičnim drevesom presenetila pisano zavita darila. Ta čas lahko popestrimo s petjem, prebiranjem zgodb, peko dišečega peciva in ustvarjanjem okrasja in tako damo praznikom svoj čar.

Med nami pa so tudi ljudje, ki so v tem trenutku oddaljeni od svojih družin, v različnih domovi in čakajo na vsak trenutek, ki bi jim polepšal težke dni, zato smo se odločili, da dan dejavnosti namenimo njim in jim s preprosto voščilnico, ki so jo izdelali otroci skupaj s starši, podarimo trenutek sreče. Želeli smo ponuditi roko, skupaj z njimi zapeti ljudsko pesem, vendar v tem trenutku to ni mogoče. Naredili smo to, kar lahko, potrudili smo se, da jim z voščilnico pobožamo dušo.

Ko smo lani obiskali dom, so bili neizmerno veseli našega druženja. Takrat smo poslušali pripoved starca o »Stari modrosti«, ki je marsikomu orosila oči: »…Jaz sem tisti, ki izbiram, ali bom zjutraj ostal v postelji in štel dele telesa, ki mi ne služijo več, ali bom vstal in se Bogu zahvalil za dele telesa, ki mi še vedno služijo.  Vsak dan je poklon zase in dokler bom odpiral oči, bom upiral svoj pogled v novi dan in se spominjal srečnih trenutkov iz mojega življenja. Starost je kot račun na banki, iz njega jemlješ toliko, kolikor potrebuješ. Tako da moj nasvet je, da na svoj račun sreče daješ čim več kot lahko…«

Potrudili smo se, da na njihov bančni račun naložimo to, kar zmoremo, preprostost, nekaj, kar ni povezano z bogastvom, ampak z ljubeznijo.

Iskrene čestitke vsem otrokom, ki so se neizmerno potrudili in posebna zahvala staršem, ki so bili pripravljeni sodelovati.

Silva Potočnik

[Show as slideshow]

1 2 3 ►