Sledi nočnega razgrajanja in vetra so se prevesile v deževno jutro. Čeprav nekoliko zaskrbljeni nad tem, da nam vreme ne služi, smo se z dvema avtobusoma odpeljali proti Velenju, kjer je bila dan pred tem otvoritev 29. Pikinega festivala. Kar zmorejo samo otroci, se je tudi zgodilo. Dežne kaplje so se razblinile in na majhne luže ob Velenjskem jezeru je posijalo sonce. Sekanci, ki so jih organizatorji s pridom dovažali so vpili naše blatne stopinje. Ob mrzlem vetru smo se hitro porazgubili med delavnicami in se vsak po svoje potopili v kraljestvo živali, ki je osrednja tema festivala. Čeprav nas je bilo veliko, so številne pisane nogavice pristopile in skrbele za to, da je vse potekalo tako kot mora. Otroci so raziskovali, starejši med tehničnimi zadevami, mlajši med različnim ustvarjanjem, vsi pa smo občudovali kraljestva različnih življenjskih okolij, ki so se razprostirala po celotnem prizorišču. Še vedno je prostor za prvo pomoč, gasilce in policiste tisti, mimo katerega ne moremo zgolj z ogledom, ampak imamo nešteto vprašanj in vsi nam prijazno odgovarjajo.

Letos smo se odločili, da si starejši učenci v kulturnem domu ogledajo tudi operno predstavo Marti Krpan. Večini otrok je neposredno doživljanje opere novost, vendar je predstava minila zelo hitro in požela velik aplavz. Na avtobus smo stopili bogatejši za spoznanje, kako dragocena je sol.

Naš dan dejavnosti je minil opremljen z različnimi izkušnjami in je v Slov. Bistrico pripeljal nazaj sonce.

Pikice in nogavičke